Naša kmetija je vključena v naslednje ukrepe v okviru Programa razvoja podeželja, iz katerih letno prejmemo sredstva za izvajanje le-teh:

 

 

 

Pilotni projekt: Ohranjanje naših starih sort jablan in hrušk – vzorčni model na avtohtonih sortah

Goriška sevkaGoriška sevka

TepkaTepka

Gorenjska voščenkaGorenjska voščenka

Dolenjska voščenkaDolenjska voščenka

Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom »Ohranjanje naših starih sort jablan in hrušk – vzorčni model na avtohtonih sortah« se izvaja v okviru podukrepa 16.2. Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij. Javni razpis se sofinancira iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije. Vrednost projekta je 74.993,36 EUR.

VODILNI PARTNER: Makrobios Panonija so.p., Lucova

PARTNERJI:

  • Kmetijski inštitut Slovenije (odgovorna oseba na KIS: Boštjan Godec)
  • Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto
  • Augmenta izobraževanje in turistično vodenje, Tjaša Poklar s.p.
  • Zavod Jabolko, Zavod za širjenje sadjarske kulture in ekološkega kmetovanja
  • Ekološka kmetija Pr’ Matet
  • Kmetija Andrejevi
  • Kmetija Marc
  • Kmetija Omerzu
  • Kmetija in drevesnica Zakotnik

TRAJANJE: 14. 12. 2023–13. 12. 2024

POVZETEK:

Naše (slovenske) avtohtone sorte jablan iz skupine samoniklo nastalih sort so Dolenjska voščenka, Gorenjska voščenka ter Goriška sevka. Naša najbolj prepoznavna hruška, ki je prav tako samoniklega izvora, je sorta Tepka. Omenjene štiri sorte so predmet proučevanja  navedenega projekta. Že v preteklosti, v času razmaha kmečkega sadjarstva, so imele navedene sorte pomembno mesto v naši pridelavi sadja. Uporabne so bile tako glede pridelave svežega sadja kot tudi sadja primernega za predelavo v sok, kis, sadno vino, suho sadje ter sadno žganje. Avtohtone sorte predstavljajo dragocen genski material ter so del naše sadjarske dediščine. Številni izdelki iz plodov avtohtonih sort bi lahko predstavljali našo kulinarično posebnost ter s tem obogatili našo turistično ponudbo. V tem smislu želimo preko projekta ozavestiti tako pridelovalce sadja, kupce, potrošnike, širšo strokovno in laično javnost ter bodoče kmetijske strokovnjake.

OPIS PROJEKTA:

Projekt predstavlja sodelovanje med šestimi kmetijami in štirimi pravnimi osebami in sicer na področju ohranjanja starih sort sadnega drevja.

Cilj projekta je razviti model ohranjanja  avtohtonih sort (Dolenjska in Gorenjska voščenka, Goriška sevka ter hruška Tepka)  in ga preizkusiti na pilotnih kmetijah. Za dosego tega cilja se namerava raziskati, zakaj so te sorte imele tako pomembno vlogo v svojih okoljih skozi zgodovino sadjarstva.

Partnerji se zavedajo dragocene genske dediščine avtohtonih sort in želijo preprečiti njihovo izgubo. Ključni cilji projekta vključujejo izdelavo dokumenta, ki bo zajemal zgodovinski pregled avtohtonih dreves, izvajanje intervjujev in anket med kmeti ter strokovnjaki in za pripravo strokovnih podlag  učinkovitih načinov za ohranjanja teh dreves v sodobnem času. Načrtuje se tudi pilotno izvedbo ukrepov za ohranjanje avtohtonih dreves in izdelavo analize izvedljivosti teh ukrepov.

Projekt vključuje aktivnosti za prenos znanja, vključno z izdajo priročnika o ohranjanju avtohtonih sort, ter širjenje rezultatov projekta in znanja v širšo javnost. Partnerji želijo doseči, da lastniki in javnost ponosno gledajo na avtohtone sorte in razumejo njihov pomen v sadjarski dediščini. Prav tako želijo poudariti, za kakšen namen so te sorte najbolj primerne, ter spodbujati njihovo uporabo v kulinaričnih posebnostih in turistični ponudbi.

V okviru projekta bo potekalo ozaveščanje tako pridelovalcev sadja kot tudi kupcev ter bodočih kmetijskih strokovnjakov o pomenu ohranjanja avtohtonih sort zaradi ohranitve genskega materiala,  biotske raznovrstnosti živih bitij, izgleda kulturne krajine, ohranjanja kmetovanja na hribovitem svetu ter blaženja klimatskih sprememb. Načrtuje se tudi izbor matičnih dreves na vzorčnih kmetijah, ki jih bodo vestno ohranjali in uporabljali za razmnoževanje. S tem želimo avtohtonim sortam dati prepoznavnost in večjo veljavo.

V sklopu projekta bodo predstavljeni standardi oskrbe dreves in svetovanja glede uporabnosti plodov za svežo porabo ter predelavo v standardizirane izdelke. Projekt vključuje tudi ozaveščanje kmetij o pomenu ohranjanja posebnih dreves ter analizo hranilne vrednosti jabolk.

CILJI:

Splošni cilj projekta je izdelati model ohranjanja avtohtonih sort in ga pilotno preizkusiti na kmetijah.

Specifični cilji so:

  • na vzorčnih kmetijah bodo predstavljeni standardi oskrbe dreves in svetovanja glede uporabnosti plodov za svežo porabo in predelavo v različne standardizirane izdelke,
  • izvedba pilotnega preizkusa: izbor matičnega drevesa na vsaki kmetiji, katerega bo kmetija še posebej vestno ohranjala in poskrbela za razmnoževanje matičnih dreves,
  • prenos strokovnih znanj sadjarjem in širši populaciji preko izdelave priročnika,
  • razvoj načrtnega ohranjanja posameznih vrednih dreves (ekskurzija v tujino + pogovor s kmeti – izdelan dokument Analiza izvedljivosti)
  • nabor predlogov za marketing in javno prepoznavnost teh posebnih sort (dodana vrednost na kmetiji),
  • ozaveščanje kmetij, da imajo posebno drevo in ga s ponosom ohranjajo,
  • analiza hranilne vrednosti jabolk,
  • izveden večji dogodek za javnost – ozaveščanje o pomenu ohranjanja avtohtonih sort,
  • izdelan dokument zgodovinskega pregleda – osnova za ozaveščanje ohranjanja kulturne dediščine jabolk.

PRIČAKOVANI REZULTATI:

  • Izdelani dokument zgodovinski pregled avtohtonih dreves)
  • Izvedeni pogovori in ankete s člani kmetij in strokovnjaki  glede učinkovitih načinov ohranjanja avtohtonih dreves in trženja v današnjem času
  • Pilotna izvedba ukrepov za ohranjanje avtohtonih dreves.
  • Izdelana analiza izvedljivosti ukrepov za ohranjanje avtohtonih dreves
  • Izvedene aktivnosti za prenos znanja (5)
  • Izdaja priročnika o ohranjanju avtohtonih sort.
  • Izvedene aktivnosti za razširjanje rezultatov projekta.

 

 

 

 

________________________________________________________________________________________________________________________

_______________________________

Projekt EIP 16.5 – Vodna telesa

Projekt z naslovom: »Vključevanje vodnih teles v agroekosistemih s ciljem vzpostavljanja vročih točk biodiverzitete na kmetijskih gospodarstvih in izboljšanja potenciala kmetijskih zemljišč v času podnebnih sprememb« sodi med projekte Evropskega partnerstva za inovacije (EIP).

Namen projekta: deležnike – kmetijska gospodarstva, ožjo in/ali širšo strokovno ter splošno javnost ozavestiti in usposobiti, da bodo pridobili ključna znanja, izkušnje in veščine za dolgoročno sonaravno ohranjanje in vzpostavitev biotske pestrosti ter boljše izkoriščanje ekosistemskih funkcij in storitev vodnih teles kot elementa (krajinske prvine) kmetijskega prostora.

Cilji projekta:

  • vzpostavitev ekološko bogatejšega kmetijskega prostora;
  • večja pestrost habitatnih tipov na območjih KG, posredno tudi ohranjanje naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov na KG;
  • ohranjanje populacij rastlinskih in živalskih vrst ob ekstremnih vremenskih razmerah, katerih frekvence se ob podnebnih spremembah povečujejo (suša, vročina);
  • obnova, ohranitev in obogatitev obstoječih vodnih teles;
  • vključevanje vodnih teles v prostor in izboljšanje vrednosti kmetijskih proizvodov KG;
  • povečanje ozaveščenosti kmetov, kmetijskih svetovalcev in drugih deležnikov v prostoru o pomenu vodnih teles za ohranjanje in povečanje vrstne pestrosti;
  • večja usposobljenost kmetov in drugih deležnikov v prostoru na področju vnosa in vzdrževanja vodnih teles za zagotavljanje večje vrstne pestrosti;
  • prenos pridobljenega projektnega znanja v prakso;
  • razširjanje rezultatov

 

Glavni cilj projekta je izdelava modela oz. usmeritev za obravnavo celostnega vidika vodnih teles v prostoru KG, in sicer tako prostorskega vidika vključevanja vodnih teles v kmetijski prostor – pomen vodnih teles kot krajinske prvine, kot tudi njihovega ekološkega vidika – vodna telesa kot prvina krajine z visokim potencialom za podporo k razvoju različnih vodnih in obvodnih habitatnih tipov in s tem podporo biodiverziteti ter za zmanjšanje ali blažitev oz. prilagajanje na podnebne spremembe, ob ustreznem vključevanju v kmetijski prostor.

Pričakovani rezultati:

  • usmeritve za obnovo in ohranjanje obstoječih vodnih teles (izveden praktični preizkus rešitev);
  • usmeritve za vnos in vzdrževanje novih vodnih teles (izveden praktični preizkus rešitev);
  • podpora biodiverziteti (ohranjanje in povečevanje, posebej vrst, vezanih na vodne in mokrotne habitate, ki so globalno ogrožene) in povečanje krajinske pestrosti;
  • večja ozaveščenost kmetov in lastnikov zemljišč o pomenu različnih krajinskih elementov, s poudarkom na pozitivnih učinkih biotske raznovrstnosti na kmetijsko gospodarstvo oz. kmetijsko pridelavo;
  • ohranjanje ugodnega stanja površinskih in podzemnih voda ter prispevek k izboljševanju zmernega/slabega stanja dolvodno od obnovljenih/vnesenih vodnih teles zaradi prestrezanja erodiranih delcev, hranil in FFS;
  • vplivi na lokalno mikroklimo, kar je ugodno ob vročinskih dogodkih;
  • določena povečana razpoložljivost vode za uporabo na kmetiji v času suše;
  • večja usposobljenost KG o pomenu vodnih teles, njihovi obnovi, vnosu in vzdrževanju;
  • pridobljeno projektno znanje razširjeno med druga KG, strokovnjake, študente, splošno javnost;
  • razširjeni rezultati projekta med KG, strokovno in splošno javnost;
  • pozitiven vpliv na kmetijske proizvode partnerskih KG.

Vodilni partner: Gozdarski inštitut Slovenije

Vodja projekta: dr. Tine Grebenc

Projektni partnerji:

Kmetije iz različnih slovenskih regij:

Trajanje projekta: februar 2024 – februar 2027

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja,  vrednost sofinanciranja znaša 249.759,32 €. Projekt se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja RS 2014-2020, 5. javnega razpisa za podukrep 16.5. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam za projekte EIP.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Kratek naziv projekta: EIP 16.5 – Mejice

Polni naziv: »Mejice kot podpora biotski raznolikosti, ohranjanju tradicionalnega in izginjajočega kulturnega vzorca slovenskega podeželja ter zagotavljanju ekosistemskih storitev«

Vodilni partner: Gozdarski inštitut Slovenije

Vodja projekta: dr. Tine Grebenc

Namen projekta:

Ozavestiti in usposobiti deležnike, predvsem kmetijska gospodarstva ter strokovno in laično javnost o znanjih in veščinah vzpostavljanja in ohranjanja mejic, ki predstavljajo enega izmed najvrednejših elementov kulturne krajine in stalnico kmetijskega prostora. Vzpostavitev novih in obnova obstoječih mejic bo prispevala k zagotavljanju visoke ravni biotske raznovrstnosti kmetijskih gospodarstev in boljšo izrabo ekosistemskih storitev, ki jih mejice nudijo.

 Cilji projekta:

Razvoj novih in sodobnih rešitev na področju vzpostavljanja in vzdrževanja mejic, ki bodo bistveno prispevale k večanju vrstne pestrosti na kmetijskih gospodarstvih ter zmanjšanju in blaženju vpliva podnebnih sprememb na širše okolje. Izboljševati trenutno stanje mejic in dolgoročno povečevati dobrobit za njihove lastnike skozi aktivnosti ozaveščanja, rednega usposabljanja deležnikov ter z oblikovanjem sodobnega in večnamenskega modela upravljanja mejic.

Ključna vodila pri vzpostavljanju mejic:

  • zadostna najmanjša vrstna pestrost mejic,
  • preprečevanje razširjanja ali zmanjševanje številčnosti invazivnih tujerodnih vrst,
  • spodbujanje in zagotavljanje uravnalnih, ohranjevalnih in proizvodnih funkcij mejic.

Z ustrezno vzpostavljenimi mejicami se bo zagotavljalo:

  • proizvodnjo pestrega nabora dobrin (medonosnost, sadje/plodovi, gobe),
  • druge funkcije, kot so ohranjanje vrstne pestrosti, opraševanje, razširjanje semen, biološka kontrola škodljivcev in ohranjanje genske raznovrstnosti,
  • zadrževanje površinskega odtoka vode in onesnažil ter zadrževanje vode v tleh,
  • zmanjšanje erozije,
  • vezava ogljika v tla,
  • ohranjanje rodovitnosti in strukture tal.

Projektni partnerji:

       Kmetije iz različnih slovenskih regij:

Trajanje projekta: maj 2021 – maj 2024

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja (4. JR za podukrep 16.5. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam), vrednost sofinanciranja znaša 248.605,02 €.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm) in Program razvoja podeželja RS (www.program-podezelja.si/).

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Kratek naziv projekta: EIP 16.5 – Cvetoči travniki

Naziv projekta: »Vključevanje ekosistemskih storitev v trajnostno kmetijstvo na primeru zagotavljanja vrstne pestrosti cvetočih travnikov«

Tematika projekta:

biotska pestrost in upravljanje z naravnimi viri, podnebje in podnebne spremembe, trajnostna raba tal kmetijskih zemljišč, trajnostno varstvo rastlin, gospodarjenje z naravovarstveno pomembnimi travišči, krožno gospodarstvo

Namen in cilji projekta:

Projekt EIP 16.5 Cvetoči travniki se nanaša na ohranjanje biodiverzitete cvetočih travnikov, povečevanje biodiverzitete z vnosom karakterističnih avtohtonih vrst, ki so zaradi pretekle rabe s travnikov začele izginjati, ter promocijo različnih ekosistemskih storitev cvetočih travnikov, ki presegajo uporabo travnikov za pašo ali krmo domačim živalim (npr. turistična, estetska, rekreacijska vrednost, uporabnost divjih rastlin v prehrani, zdravilstvu …).

V projektu bomo razvili modele oblikovanja, ohranjanja in vzdrževanja tega edinstvenega življenjskega prostora za območja/kmetijska gospodarstva/deležnike v okoljih z različnimi danostmi. S tem bomo dodali cvetočim travnikom nove dimenzije vrednosti, kar bo omogočalo njihovo dolgoročno ohranjanje, kmetijskim gospodarstvom pa potencialno večjo ekonomsko varnost.

Cilji projekta:

– ponovna vzpostavitev cvetočih travnikov na zemljiščih, kjer njihova sestava zaradi pretekle rabe ni več optimalna,

– testiranje različnih načinov reintrodukcije manjkajočih vrst rastlin, tako na ravni nabiranja semen (seneni drobir, ročno nabiranje zrelih semen, kupljene ohranjevalne semenske mešanice, nabiranje s krtačnim strojem) kot na ravni same setve (neobdelana ruša, delno kultivirano, gnojeno),

– razvoj okvirnih smernic za ponovno vzpostavitev in kasnejše upravljanje za nekaj glavnih tipov ekstenzivnih cvetočih travnikov v Sloveniji,

– dodana vrednost cvetočih travnikov za udeležene kmetije (turizem, prehrana, čebelarstvo, zdravilne rastline, barvilne rastline …).

Vodilni partner:  Zavod Makrobios Panonija so.p.

Vodja projekta: Darja Korelc, direktorica, Zavod MAKROBIOS Panonija so. p.

Projektni partnerji:

–  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

–  ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija

–  Vrtnarstvo Jure Štanta s.p.

–  Vrtnar dr. Jan Bizjak, Jan Bizjak s.p.

–  Notranjski regijski park

–  Replika Invest d.o.o.

Kmetijska gospodarstva iz 5 različnih statističnih regij:

–   MakroBios Panonija, so.p. (Pomurska regija)

–  Turistična kmetija Široko (Goriška regija)

–  Turistična kmetija Pri Andrejevih (Primorsko-notranjskaregija)

–  Kmetija Slavka Žagarja (Jugovzhodna Slovenija)

–  Kmetija Zaplana (Osrednjeslovenska regija)in

–  Kmetija Pr’Matet (Osrednjeslovenska regija)

 

Trajanje projekta:

29. junij 2021 – 29. junij 2024

Vrednost sofinanciranja:

247.600,77 €

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja (4. JR za podukrep 16.5. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam).

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Naziv projekta: ukrep LEADER –  M19 – Ustvarjalni vrtiljak Miška Bamija

Nosilec: ZAVOD TV GALEJA Ilirska Bistrica

Partnerji: Nataša Frank, Ilirska Bistrica, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Turistična kmetija Pri Andrejevih, Lenja izdelki iz lesa, Janez Rutar s.p.

Občine izvajanja: Pivka, Postojna, Ilirska Bistrica

Predvidena vrednost operacije: 41.381,46 €

Znesek sofinanaciranja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: 31.013,86 €

Naziv ukrepa: ukrep M19 – Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost)
Naziv podukrepa: podukrep M19.2 – Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

Kratek opis operacije:

Operacija Ustvarjalni vrtiljak Miška Bamija bo nastal na podlagi avtorske pravljice Mišek Bami avtorice Nataše Frank. Otrokom pravljico predstavi na prav poseben način, z uporabo »interaktivne obleke«, ki je sešita iz inovativnega didaktičnega materiala, in hkrati predstavlja mini gledališko sceno za majhne ročne lutke (miške). Opisan način pripovedovanja pravljice je otrokom zelo zanimiv in privlačen. Z njim želi pri otrocih vzbuditi zanimanje za poslušanje in usvajanje določenih znanj preko zanimive animacije. S pomočjo didaktičnega materiala  otrokom pomaga pri usvajanju in utrjevanju matematičnih pojmov in barv, ter jim jih na zabaven in poučen način skuša približati. Omenjen didaktični pripomoček pa poleg zgoraj naštetih ciljev predstavlja mali konglomerat znanj s katerimi lahko vpliva na celostni razvoj otroka. Predstavo izvaja sama, glavni junak je mišek Bami – prstna lutka z animacijo katere doseže pri otrocih kar največ zanimanja in interaktivnega sodelovanja.

Dolgoročni cilji:

Z načrtovanimi aktivnostmi izboljšali pogoje za zagotavljanje visoke kakovosti življenja z razvojem novega programa na področju sodobnih tehnologij (spletna stran z didaktičnimi vsebinami in interaktivno pravljico) in s tem spodbuditi razvojno (inovativno) naravnanost akterjev ter povezovanje med razvojnimi partnerji (interaktivne delavnice, izkustvena interaktivna božična predstava, TV pravljice z delavnicami)  na območju vseh treh občin.

Kratkoročni cilji:
– Pritegniti čim večje število udeležencev na interaktivnih delavnicah, izkustveni interaktivni božični predstavi, gledanju TV pravljic, uporaba lesenih igrač v vrtcih in prebiranje slikanice ter čim večje število obiskovalcev spletne strani kjer bo objavljena interaktivna pravljica.
– Zagotoviti višjo bralno pismenost med otroki.
– Razvoj otrokovih spretnosti na različnih področjih, ki so povezana z gibanjem, spoznavanjem, govorom in socialnim razvojem kot tudi motorični razvoj in sicer razvoj fino motorike, pincetnega prijema, sestavljanja, vtikanja in natikanja.
– Razvoj jezikovne in osnovne digitalne pismenosti vrtčevskih otrok; približati interaktivne in didaktične vsebine otrokom preko sodobnih komunikacijskih poti.
– Vključevanje predšolskih otok v aktivnosti v lokalnem okolju preko lokalne televizije z kvalitetnimi TV oddajmi z interaktivno vsebino.
– Kvalitetna izvedba predstave na interaktivnih delavnicah in izkustvene interaktivne božične predstave.
– Operacija bo zagotovila ohranitev obstoječega delovnega mesta.

Rezultati I. fazebodo:

– 1 slikanica Mišek Bami,
– 2 leseni igrači,
– oprema prostora za izvajanje delavnic na Srednji gozdarski šoli Postojna (SGLŠ),
– nakup opreme (ozvočenje za izvajanje predstav, dve robotski TV kameri, nosilec za kamero katera bo vpeta v steno, 1 upravljalec teh robotskih kamer ter 1 video mešalnik).

Rezultati II. faze bodo:
– 1 interaktivna spletna stran s pravljico, interaktivnimi nalogami in učnim listom v slovenskem jeziku in angleškem jeziku,
– 12 interaktivnih delavnic (v dveh sklopih) z ozaveščanjem glede varstva okolja in ohranjanja narave,
– 1 izkustvena interaktivna božična predstava,
– oprema igral za otoke na turistični kmetiji Pri Andrejevih v Narinu,
– 5 TV pravljic.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.

OBIŠČITE NAS

Narin 107, 6257 Pivka,

Slovenija

POKLIČITE NAS

00386 (0)5 753 20 70

00386 (0)41 536 094

PIŠITE NAM

info@andrejevi.si

GPS koordinate

45°38’38.0” N   14°11’50.4” E

Odprti smo vse dni v letu po

predhodnem dogovoru.

© Turistična kmetija Pri Andrejevih, 2017.